Avtorji in založniki: Umetna inteligenca korenito posega v avtorsko pravico
V času, ko umetna inteligenca posega v vse vidike našega življenja, postajajo vprašanja avtorskih pravic in pravične uporabe vsebin še toliko pomembnejša. Prav o tem so danes spregovorili predstavniki založnikov in avtorjev na okrogli mizi Umetna inteligenca in avtorska pravica v Sloveniji: pravice avtorjev in založnikov pri razvoju slovenskih jezikovnih modelov, ki so v luči gradnje velikega jezikovnega modela za slovenščino GaMS danes pozvali k oblikovanju modela licenciranja. Ta bi avtorjem in založnikom prinesel kompenzacijo za njihov prispevek avtorskih besedil v model, ki je v nastajanju.
Dogodek je združil pomembne glasove s področja avtorske pravice, jezikovnih virov in kreativne industrije. Na okrogli mizi so sodelovali doc. dr. Ignacija Fridl Jarc iz Slovenske matice, Maja Jug Hartman iz Društva slovenskih založnikov, doc. dr. Simon Krek iz Centra za jezikovne vire in tehnologije UL, Janez Miš iz Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev ter Boštjan Napotnik, avtor in kreativni direktor Future DDB. Dogodek je moderiral dr. Luka Novak, strokovnjak za intelektualno lastnino in član poslovodstva kolektivne organizacije SAZOR GIZ k.o.
Razvoj splošnih modelov umetne inteligence (UI), ki nastajajo tudi v slovenskem jezikovnem prostoru, temelji na masovni uporabi jezikovnih virov, med katerimi so tudi številna avtorsko varovana dela. Ob tem se odpira vrsta pravnih, etičnih in poslovnih vprašanj.
V razpravi so sogovorniki naslovili evropske prakse in zakonodajo ter prizadevanja svetovnih organizacij za vzpostavitev sistemov licenciranja in pravičnih nadomestil na mednarodni ravni. Skupaj so si prizadevali poiskati skupne rešitve, ki bi lahko predstavljale temelj za oblikovanje slovenskega modela sodelovanja pri razvoju modelov umetne inteligence, ob doslednem spoštovanju avtorskih pravic in veljavne zakonodaje, ter razmišljali o tem, kaj razvoj umetne inteligence pomeni za slovenski prostor.
Oglejte si celoten posnetek okrogle mize
V uvodu je dr. Luka Novak med drugim spregovoril o pravnih vidikih slovenske in evropske zakonodaje. »Večina organizacij, ustvarjalcev in strokovnjakov danes meni, da rudarjenje besedil in podatkov, kar izhaja iz členov 57a in b iz slovenskega Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki sta bila prenesena iz direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu iz 2019, ni primerna podlaga za trening modelov UI. Direktiva je bila mišljena za druge namene, takrat nismo bili pozorni na člena 3. in 4. v direktivi, ki se tičeta besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Takrat smo se ukvarjali s členi, ki govorijo predvsem o uporabi velikih spletnih platform«, je povedal Novak. Strojno učenje je imelo takrat po njegovih besedah drugačen namen, šlo je namreč za iskanje vzorcev in statistiko, ne pa toliko za reproduciranje celotnih jezikovnih korpusov, s katerimi se potem ustvarjajo nove vsebine. »Tukaj se poraja vprašanje, na kakšen način se bodo zadeve implementirale«, je še dodal.
Kaj je jezikovni model GaMS je in kakšen je njegov pomen, je med drugim pojasnil doc. dr. Simon Krek: »Ta projekt ima tri glavne segmente. Prvi je razvoj samega modela, drugi obsega zbiranje besedil ter preverjanje pravnih, zakonodajnih vprašanj in vprašanj avtorskih pravic, tretji pa vključuje preizkus modela, ki temelji na teh podatkih, v praksi. Gre za triletni projekt, ki se bo zaključil junija prihodnje leto. V okviru projekta bo vzpostavljena tehnična infrastruktura za zbiranje vsebin. Po vsej Evropski uniji potekajo zelo podobni projekti, saj se povsod ukvarjajo s sorodnimi vprašanji. Po vsej Evropi imajo debate, kot je ta danes tukaj.«
Doc. dr. Ignacija Fridl Jarc iz Slovenske matice je med drugim predstavila svoj premislek o tem, kako z vidika pravne regulative vidijo modele umetne inteligence: »Moram povedati, da sem se s težavo deljenja naših besedil za potrebe vzpostavitve slovenskega jezikovnega korpusa soočila že pred petimi leti.Takrat smo to v skladu z avtorskimi pogoji zavrnili. Zdaj, po novem valu pobud, pa smo prejeli tudi nekaj dopisov avtorjev, ki odločno nasprotujejo, da bi bila njihova besedila uporabljena za takšen zajem. Stališče Slovenske matice je, da je treba zaščititi slovensko ustvarjalnost, saj je prav to pogoj za ohranitev spoštovanja do avtorskega dela. Za Slovensko matico je ključno, da se slovenski jezik razvija in da je široko dostopen.«
(Foto: Kreativna baza)
Vidik založnikov je predstavila Maja Jug Hartman iz Društva slovenskih založnikov, ki je med drugim povedala: »Pri založnikih je tako, da je vsaka novost prelomnica, vsaka novost je lahko koristna za vse. Če vprašate avtorje in založnike, ki skrbimo za red, potem jasno povem, da z našimi pogodbami ščitimo avtorske pravice. Vprašati avtorje, ali bi njihova dela lahko brezplačno vključili v različne modele, je težko vprašanje. Avtorji se bodo strinjali, če bodo stvari urejene. Na tak način je avtorska dela verjetno mogoče ovrednotiti, na način, ki je transparenten in odgovoren. Uporaba umetne inteligence je danes lahko zelo uporabna, hkrati pa prinaša določene pasti, od etičnih vprašanj do vprašanj kakovosti. Ali je smiselno vključiti slovenska besedila? Menim, da bi bil mogoč dogovor, vendar z uporabo modela, ki bi to tudi finančno ovrednotil.«
Iz Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev je svoje mnenje predstavil tudi Janez Miš: »Licenciranje v digitalni dobi ne bi smelo predstavljati problema. Strinjam se s stališčem, da moramo pri razvoju jezikovnega modela doseči dogovor, ki temelji na načelih poštene igre. Pred nekaj meseci sem prejel dopis naše avtorice, v katerem se avtorje poziva, naj brezplačno odstopijo svoja dela, a številni avtorji takšnemu brezplačnemu prispevku nasprotujejo. Če so pogoji pravični, tudi avtorji nimajo zadržkov.«
Avtorski vidik in vidik oglaševalca pa je predstavil avtor in kreativni direktor Future DDB Boštjan Napotnik: »Kar zadeva avtorje, se je Pandorina skrinjica v tem segmentu začela odpirati že dolgo nazaj. Sam sem veliko vsebin ustvaril zgolj iz veselja in so na voljo brezplačno. Oglaševalci smo bili veseli, da nam ni bilo treba vsega narediti sami, a profit je na koncu vlekel samo en del. Začela se je izgubljati vrednost avtorskega dela. Marketinška industrija je na drugi strani razmišljala, kako bi iz vsega tega potegnila kaj zase. Po mojem mnenju bodo blogi gotovo šli v ta korpus, kar pa zadeva knjige, pa bo povedala založba.«