Pojdi na glavno vsebino

Podpisane prve licenčne pogodbe za fotokopiranje v gospodarstvu

Skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji

SPOŠTOVANJE AVTORSKE PRAVICE JE TEMELJ UREJENEGA GOSPODARSKEGA OKOLJA

Podjetja te dni s kolektivno organizacijo SAZOR GIZ k.o. podpisujejo licenčne pogodbe, ki urejajo fotokopiranje avtorskih del s področja književnosti, znanosti in publicistike pri opravljanju gospodarske dejavnosti. To pomeni, da lahko odslej podjetja legalno fotokopirajo članke iz časopisov in revij ter odlomke iz znanstvenih, izobraževalnih, literarnih in poslovnih publikacij iz celotne svetovne produkcije v vseh jezikih. To jim omogoča, da za simbolen honorar, ki na letni ravni znaša približno 1 evro na zaposlenega, črpajo iz celotne svetovne zakladnice znanja, pri čemer avtorjem in založbam omogočijo nadaljnje delo. Gre za reprodukcijo gradiv, ki jih podjetja uporabljajo pri svojih raziskavah in razvoju, pri interni izobraževalni dejavnosti in informiranju zaposlenih. Zbrana sredstva bodo prejemali avtorji in založniki, taka ureditev pa je že dolgoletna praksa v vseh razvitih evropskih demokracijah.

Pravica reprodukcije, kamor sodi tudi fotokopiranje, je po Bernski konvenciji, ki je osnova avtorskega prava, temeljna avtorska pravica. Pravico reprodukcije varuje tudi slovenski Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, SAZOR GIZ k.o. pa je kolektivna organizacija z dovoljenjem Urada RS za intelektualno lastnino, ki ima v skladu z 9. členom Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic dolžnost sklepati skupne sporazume z uporabniki, saj je za fotokopiranje predvideno obvezno kolektivno upravljanje. Pred časom je bil tak sporazum sklenjen s šolstvom, zdaj se je to uredilo tudi z gospodarstvom.

Skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji je usklajen in zastavljen v konstruktivnem »win-win« duhu za vse udeležence. Oba podpisnika, GZS in SAZOR GIZ k.o., sta k pogajanjem pristopila v želji, da se to področje uredi, da se zadosti zakonskim obvezam in skupaj stori pomemben korak k urejenemu in vzpodbudnemu gospodarskemu okolju. Vse do sklenitve sporazuma so podjetja namreč fotokopirala ilegalno, s podpisom licenčne pogodbe pa se uskladijo z zakonodajo.

Skozi dveletna pogajanja je bilo zagotovljeno, da so zneski razumni in usklajeni z zmožnostmi in potrebami posameznih dejavnosti, saj so potrebe po fotokopiranju avtorskih materialov prilagojene glede na velikost podjetij in njihovo izobrazbeno in kadrovsko strukturo.

Podpis sporazuma prinaša pomembno zmago za družbo znanja, iz katere črpajo podjetja, ki se zavedajo vrednosti intelektualne lastnine in njeno uporabo v skladu z zakonom tudi plačujejo. Takšna ureditev zagotavlja izmenjavo znanja, izobraževanja in informacij, ki so nujni za poslovanje gospodarskih subjektov, in se že leta izvaja v razvitih evropskih gospodarskih okoljih.

Pisatelj Slavko Pregl je takole komentiral sporazum: »Kot avtor sem zelo zadovoljen, da je prišlo do podpisa med SAZOR GIZ k.o. in GZS. Po eni strani si bodo gospodarske družbe po tej poti s plačilom simboličnega nadomestila zakonito zagotovile in pridobile pristop do intelektualne lastnine, kar je seveda eden temeljev za ustvarjanje višje dodane vrednosti. Po drugi strani bodo literarni, znanstveni in drugi ustvarjalci imeli dodatno spodbudo za svoje delo. Gre za dolgo pričakovani in v dobrem vzdušju vzajemnega razumevanja oblikovani sporazum, ki je zmagovit za obe strani. Gospodarstvo se je tako pridružilo izobraževalni sferi, ki je s podobnim sporazumom že pred leti pripoznala razvojni pomen avtorskih pravic. Ne nazadnje, vesel sem, da postajamo napredni del Evrope, ki tudi na tem področju spodobno ureja vprašanja intelektualne lastnine.«

Tudi pesnik in založnik Tone Rode se je na sporazum odzval z odobravanjem: »Kot avtor, urednik in direktor medijske in založniške družbe pozdravljam dogovor, ki je bil dosežen med SAZOR GIZ k.o. in GZS. Tako je bil v Sloveniji storjen pomemben korak na poti potrebne vzpostavitve mednarodno veljavnih standardov na področju intelektualne lastnine in avtorskih pravic, kot že veljajo drugod v Evropski uniji in po svetu. Kot narod, ki je svojo istovetnost skozi stoletja uresničeval prav na osnovi jezika, kulture in lastne ustvarjalnosti, verjamem, da se Slovenci zavedamo, kako pomembno je, da našim ustvarjalcem zagotovimo ustrezno ureditev zaščite intelektualne lastnine in primernega nadomestila za njeno uporabo. Zato sem prepričan, da se večina v naši družbi zaveda dejstva, da vse, kar je kaj vredno, tudi nekaj stane. In da, če je kaj dostopno, to še ne pomeni, da je brezplačno prosto za uporabo. Tu gre v končni fazi za spoštovanje osnovnega principa, da so intelektualni proizvodi tudi lastnina in da so avtorske pravice v naši družbi spoštovane in urejene. Dogovor med SAZOR GIZ k.o. in GZS tako dokazuje, da je s kakovostnimi pogajanji mogoče uresničiti ustrezno in pravično rešitev za obe strani, ki daje ustvarjalcem, kar jim gre, hkrati pa z razumnimi, celo simbolnimi prispevki ne obremenjuje uporabnikov v gospodarstvu.«

Sredstva bodo prejemali avtorji in založniki

Nikakor ne gre za »administrativno obremenitev, ki je ni bilo mogoče preprečiti«, kot je bilo v zadnjih dneh slišati s strani nekaterih deležnikov, temveč za spoštovanje avtorske pravice, ki predstavlja nujen korak na poti k urejenemu gospodarskemu okolju, ki pri svojih raziskavah, razvoju in izobraževanju intelektualno lastnino uporablja, ceni in tudi ustrezno honorira. Tudi sam način uveljavljanja obveznosti s podpisom licenčne pogodbe priča o transparentnosti in o številnih prednostih in pravicah, ki jih s plačilom licenčnine podjetja na ta način pridobijo. S takšno zakonsko ureditvijo celotno gospodarstvo pripomore k ustvarjanju sodobne družbe znanja, temelječe na vladavini prava.

Pogajanja med SAZOR in GZS so trajala dve leti in sprejeta tarifa je v skladu z Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic nastala na osnovi primerljivih evropskih tarif (Francija, Nemčija, Švica, Španija in Italija) in omogoča avtorjem in založnikom, ki bodo prejemali sredstva, možnosti za nadaljnji ustvarjalni razvoj, ki bo nadalje nudil gospodarstvu nova znanstvena, publicistična, literarna in izobraževalna gradiva. Odvisno od strukture zaposlenih bo za mikropodjetja letni prispevek znašal med 4,00 do 12,00 evra, za največja (nad tisoč zaposlenih) pa med 273,00 do 1.365,00 evra letno.


© 2017 - 2022 SAZOR GIZ k.o. Vse pravice pridržane. | Pravno obvestilo | Piškotki

Produkcija: boomerank

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...