In memoriam Slavko Pregl

Slavko Pregl, pisatelj in kulturnik, predsednik Nadzornega odbora SAZOR GIZ k.o.

9. 9. 1945 – 10. 8. 2026

Pri SAZOR GIZ k.o. smo globoko užaloščeni ob smrti predsednika Nadzornega odbora, pisatelja in kulturnika Slavka Pregla.

Slavko Pregl je s svojimi bogatimi izkušnjami in modrostjo dolga leta vodil Nadzorni odbor naše kolektivne organizacije. S svojim neumornim prizadevanjem za pravične honorarje, s strastjo do avtorskega dela in izredno požrtvovalnostjo pri doseganju rezultatov je kazal smer kolektivnega upravljanja književnih pravic v Sloveniji. Njegova modra roka, tenkočuten posluh za avtorja in nezmotljiv občutek za pravično razmerje med ustvarjalcem in institucijo bodo v našem delu manjkali na vsakem koraku.

Zagovornik avtorjev in oblikovalec kulturne politike

Slavko Pregl je v svoji bogati karieri dokazal izjemno razumevanje pomena varovanja avtorskih pravic in sistemskega pristopa k urejanju položaja ustvarjalcev v Sloveniji. Njegova vloga pri oblikovanju slovenske kulturne politike na tem področju je bila pionirska in bo dolgoročno pomembna tudi po njegovem odhodu.

Kot prvi direktor Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (2009–2012) je Pregl postavil temelje ključne državne institucije za podporo knjižni dejavnosti. Vzpostavil je transparentne mehanizme podpore, ki so sistematično upoštevali pravice avtorjev, in oblikoval strateške usmeritve, ki so krepile položaj slovenskih ustvarjalcev ter zagotavljale pošteno nagrajevanje njihovega dela. Sistem, ki ga je zasnoval, še danes zagotavlja promocijo slovenskega slovstva doma in v tujini.

Kot predsednik Društva slovenskih založnikov (1998–2002) je aktivno sodeloval pri oblikovanju standardov avtorsko-založniških odnosov in promoviral etično poslovanje v slovenski založniški dejavnosti. Njegova prizadevanja so pomembno prispevala k profesionalizaciji slovenskega založništva in vzpostavitvi poštenih pogojev za avtorje.

Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev (2007–2009) je vodil najvplivnejšo slovensko literarno organizacijo v kritičnem obdobju oblikovanja sodobne kulturne politike. V tem mandatu je posebno pozornost namenil krepitvi položaja mladinskih pisateljev in zagotavljanju enakovrednega obravnavanja mladinske književnosti v sistemu avtorskih pravic.

Njegova večletna vloga predsednika Nacionalnega sveta za kulturo (2000–2004) mu je omogočila neposredno oblikovanje politik, ki so dolgoročno krepile položaj slovenskih ustvarjalcev in izboljševale sistem varovanja intelektualne lastnine v kulturnem sektorju.

Mednarodna razsežnost

V svoji dolgoletni vlogi na področju mednarodnega sodelovanja pri založbi Mladinska knjiga je Pregl dosegal izjemne uspehe pri uveljavljanju slovenskih avtorjev v tujini. Pri tem je skrbno pazil na ustrezno varovanje avtorskih pravic slovenskih ustvarjalcev na mednarodnih trgih in vzpostavljal dolgotrajna partnerstva, ki so temeljila na spoštovanju intelektualne lastnine.

Njegova lastna dela, prevedena v več kot petnajst jezikov, so slovensko mladinsko književnost umestila na mednarodni literarni zemljevid. Od hrvaških, srbskih in makedonskih prevodov preko čeških, poljskih in ruskih izdaj do angleškega, italijanskega, uzbekistanskega in albanskega prevoda – Preglove zgodbe so nagovarjale bralce v najrazličnejših kulturnih okoljih, saj so v svojem jedru prinašale univerzalno sporočilo o otroštvu, prijateljstvu in odraščanju. Trikratna nominacija za najpomembnejšo svetovno nagrado za mladinsko književnost, Astrid Lindgren Memorial Award, pa je javno potrdila, kar so slovenski bralci in kritiki vedeli že desetletja: da je Slavko Pregl eden najvidnejših sodobnih evropskih ustvarjalcev za mlade.

Ustvarjalec in vzornik

Slavko Pregl je s skoraj petdesetletnim ustvarjalnim opusom bistveno sooblikoval sodobno slovensko mladinsko književnost. Več kot šestdeset del za otroke in mladino – od klasičnih Genijev v kratkih hlačah in Odprave zelenega zmaja iz sedemdesetih let preko romanov Srebro iz modre špilje, Usodni telefon in Spričevalo do zadnjih pravljic in slikanic, med njimi letos izdanih Baletke in sladoleda ter O fantu, ki je počel vse mogoče – priča o njegovi izjemni ustvarjalni moči in vztrajni sposobnosti, da je znal vsako novo generacijo mladih bralcev nagovoriti s prepričljivo pristnostjo. Njegova pisava je bila vedno živa in gibka, njegov humor večplasten, njegov jezik zvočen in bogat, a nikoli preobložen. Otroci in mladi so v njegovih zgodbah prepoznavali svoj lasten svet: dvorišča in mulce, ki se srečujejo na njih, obtolčena kolena in nebo, ki – kot je zapisal sam – je vedno modro, če ga le hočemo videti.

Njegov pristop k mladinski književnosti, ki nikoli ni bil pokroviteljski niti moralistično poučevalen, temveč je otroku vedno stal ob strani kot enakovreden sogovornik, je pomembno vplival na generacije slovenskih mladinskih pisateljev. Prek dolgoletnega delovanja pri Društvu Bralna značka Slovenije – ZPMS je pomembno prispeval k oblikovanju bralne kulture med slovenskimi otroki in mladostniki, saj je bil prepričan, da bo vsak otrok, ki se v mladosti sreča z dobro knjigo, iz nje odnesel nekaj, kar ga bo spremljalo vse življenje. Generacije mladih bralcev, ki so odraščali ob Genijih v kratkih hlačah in Odpravi zelenega zmaja, so v njem prepoznavale pisateljskega mojstra in prijatelja, ki jim je govoril iz oči v oči. Prav to je najlepša zapuščina, ki jo je Slavko Pregl zapustil slovenski kulturi: obsežen literarni opus, ki bo iz roda v rod nagovarjal nove mlade bralce, in tih, a odločen zgled ustvarjalca, ki bo navdihoval nove generacije slovenskih pisateljev za mlade.

Slovo

V SAZOR GIZ k.o. smo v Slavku Preglu izgubili ne le predsednika Nadzornega odbora, temveč tudi zagovornika avtorskih pravic, ki je s svojim sistemskim pristopom in dolgoletnim delom pomembno prispeval k oblikovanju sodobnega slovenskega sistema varovanja intelektualne lastnine. Izgubili smo modrega sogovornika, iskrenega zagovornika avtorjev in človeka, ki je razumel, da so avtorske pravice temelj dostojanstva ustvarjalca.

In ne nazadnje smo izgubili prijatelja in kolega velikega srca, iskrivega sogovornika, ki je s svojo duhovitostjo in pronicljivostjo razjasnil marsikatero resno debato.

Njegova zapuščina, tako literarna kot institucionalna, bo ključno zaznamovala prihodnje rodove ustvarjalcev. Kolektivno upravljanje avtorskih pravic v Sloveniji, kakršno poznamo danes, nosi neizbrisen pečat njegovega dela, njegove vizije in njegovega prepričanja, da mora ustvarjalec za svoje delo prejeti pravično plačilo.

Slavku Preglu se v imenu vseh avtorjev in založnikov, ki jih zastopamo, ter v imenu celotne skupnosti SAZOR GIZ k.o. iskreno zahvaljujemo za vse, kar je storil za slovensko knjigo in slovenskega avtorja.

Njegovi družini izrekamo iskreno sožalje.

SAZOR GIZ k.o.
Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja