SAZOR gostil srečanje Razvojnega projekta za zahodni Balkan
Slovenska praksa kolektivnega licenciranja kot zgled državam zahodnega Balkana
| Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja (SAZOR) je 21. marca v Ljubljani organizirala srečanje v okviru Razvojnega projekta za Balkan in vzhodno Evropo, ki poteka pod okriljem Mednarodne federacije organizacij za reprodukcijo IFRRO. |
IFRRO je v letu 2024 uvedel širši svetovalni projekt, katerega glavni cilji so raziskava in analiza kolektivnega upravljanja na področju književnih del v državah vzhodne Evrope in Balkana ter priprava na sklepanje kolektivnih sporazumov na področju šolstva in gospodarstva v sodelujočih državah.
Srečanja v Ljubljani, ki je prvo skupno srečanje v okviru razvojnega projekta, so se udeležili predstavniki kolektivnih organizacij iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Slovaške in Srbije, evropske prakse pa so predstavili kolegi iz Finske, Španije in Slovenije. V projektu, ki ga vodi strokovnjak EU za avtorsko in sorodne pravice in član poslovodstva SAZOR dr. Luka Novak, sicer sodeluje osem držav, poleg omenjenih še Črna gora, Grčija, Romunija in Turčija.
Sodelujoče države se med seboj močno razlikujejo glede na infrastrukturo avtorskih pravic. Večina teh držav že upravlja nadomestilo za privatno in drugo lastno reproduciranje (nadomestilo, ki se zaračunava za naprave, ki omogočajo kopiranje), kolektivnega licenciranja, pri katerem uporabniki, kot so izobraževalne ustanove in podjetja, sklenejo licenčno pogodbo s kolektivno organizacijo, ki jim omogoča zakonito reproduciranje avtorskih del, pa še nimajo uvedenega.
Namen projekta je proučiti specifike vsake države, njihovo zakonodajo o avtorskih pravicah in ugotoviti, kakšne so možnosti za uvedbo licenciranja. Na srečanju so predstavili tri uspešne evropske prakse na področju licenciranja – finsko, špansko in slovensko.
Na osnovi dognanj iz projekta in izmenjave mnenj v okviru ljubljanskega srečanja bo projekt z državami zahodnega Balkana razvil skupno strategijo licenciranja, ki bo služila kot osnova in vodilo pri nastopu na posameznih balkanskih trgih. Glede na historično in geografsko povezanost z zahodnim Balkanom je slovenska praksa licenciranja z uspešnimi sporazumi s šolstvom in gospodarstvom eden od ključnih modelov, po katerih se bo formirala skupna regionalna strategija.