UI in avtorska pravica: evropski pravni okvir prehaja v prakso

Umetna inteligenca in avtorska pravica: evropski pravni okvir prehaja v prakso

Evropski pravni okvir, ki ureja razmerje med umetno inteligenco in avtorsko pravico, postopoma prehaja v fazo praktičnega izvajanja. Pri tem se prepletata predvsem dva pravna instrumenta: Akt o umetni inteligenci (Uredba (EU) 2024/1689), ki določa posebne obveznosti ponudnikov modelov umetne inteligence za splošne namene, ter Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (Direktiva (EU) 2019/790, Direktiva DSM), ki med drugim ureja izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje.

Akt o umetni inteligenci je začel veljati 1. avgusta 2024, njegove določbe pa se uporabljajo postopoma. Določbe o modelih umetne inteligence za splošne namene (General-Purpose AI oziroma GPAI), vključno z obveznostmi iz 53. člena uredbe, se uporabljajo od 2. avgusta 2025.

Za avtorsko pravo je posebej pomemben 53. člen Akta o umetni inteligenci. Ponudniki modelov GPAI morajo vzpostaviti politiko za zagotavljanje skladnosti z avtorskim pravom in sorodnimi pravicami Unije, zlasti tudi za prepoznavanje in spoštovanje pridržkov pravic, izraženih v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Direktive DSM. Poleg tega morajo po predlogi, ki jo zagotovi Urad za umetno inteligenco, pripraviti in javno objaviti dovolj podroben povzetek vsebin, uporabljenih za učenje modela.

Akt o umetni inteligenci pri tem ne vzpostavlja nove avtorskopravne izjeme za učenje modelov umetne inteligence. Vprašanje, ali je uporaba posameznega avtorsko varovanega dela za besedilno in podatkovno rudarjenje dovoljena, je treba še naprej presojati po pravilih avtorskega prava, zlasti po 3. in 4. členu Direktive DSM.

Tretji člen Direktive DSM določa obvezno izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje, ki ga za namene znanstvenega raziskovanja izvajajo raziskovalne organizacije in ustanove za varstvo kulturne dediščine ob zakonitem dostopu do del. Četrti člen pa določa širšo izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje, ki ni omejena na znanstveno raziskovanje. Pri tej izjemi je bistveno, da uporaba ni dovoljena, če so imetniki pravic svoje pravice ustrezno pridržali. Pri vsebinah, ki so javno dostopne na spletu, direktiva posebej predvideva pridržek pravic s strojno berljivimi sredstvi.

Prav vprašanje učinkovitega pridržka pravic postaja z razvojem generativne umetne inteligence vse pomembnejše. Center za znanje o avtorski pravici pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) je posodobil smernice o pridržku pravic za besedilno in podatkovno rudarjenje v kontekstu generativne umetne inteligence. Obravnavajo različne tehnične možnosti, s katerimi lahko imetniki pravic na strojno berljiv način izrazijo, da svojih del ne dajejo na voljo za uporabo na podlagi izjeme iz 4. člena Direktive DSM.

Evropska komisija je julija objavila tudi študijo o izvedljivosti enotnega evropskega registra pridržkov pravic za besedilno in podatkovno rudarjenje. Namen morebitnega registra bi bil omogočiti učinkovitejše izražanje in ugotavljanje pridržkov pravic ter izboljšati pravno in tehnično infrastrukturo, potrebno za njihovo dejansko spoštovanje. Komisija bo nadaljnje korake presojala tudi v povezavi z delom EUIPO na področju digitalne infrastrukture avtorske pravice.

Evropska ureditev se tako premika od načelnega vprašanja uporabe avtorskega prava na področju umetne inteligence k vprašanjem njegovega dejanskega izvajanja. Pri tem bodo posebej pomembni učinkovitost pridržkov pravic po 4. členu Direktive DSM, izpolnjevanje obveznosti ponudnikov modelov GPAI po 53. členu Akta o umetni inteligenci, preglednost glede učnih vsebin ter razvoj ustreznih licenčnih modelov za uporabo avtorsko varovanih del.